Izredni občni zbor Kluba posavskih študentov

Skladno s 6. sklepom 8. redne seje UO KPŠ z dne 11. 10. 2019  in Statutom Kluba posavskih študentov sklicujem izredni občni zbor članov, ki bo potekal v soboto, 9. 11. 2019, v seminarski sobi Mladinskega centra Krško (CKŽ 105, 8270 Krško). Občni zbor se bo pričel ob 18.00.

Predlagan dnevni red:

  1. Ugotovitev sklepčnosti
  2. Izvolitev delovnega predsedstva
  3. Potrditev dnevnega reda
  4. Poročilo mandata 2017-2019
  5. Volitve svetnika v Svet ŠOLS in volitve svetnika v Svet Zveze ŠKIS
  6. Volitve organov Kluba posavskih študentov
  7. Pobude in predlogi
  8. Razno

Na občnem zboru bodo pravico glasovanja imeli le redni člani Kluba posavskih študentov (status študenta, stalno prebivališče na območju občin Krško in Kostanjevica na Krki). Včlanitev na skupščini ne bo mogoča. Vabljeni tudi vsi izredni člani, redni člani brez glasovalne pravice (dijaki), častni člani in zainteresirana javnost.

PRILOGE:
SKLIC IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA

Tina Šoln
predsednica UO KPŠ

Sklic volitev svetnika v Svetu ŠOLS, svetnika v Svetu Zveze ŠKIS in organov Kluba posavskih študentov

Skladno z Volilnim pravilnikom za volitve svetnikov Sveta ŠOLS, Volilnim pravilnikom za volitve svetnikov Sveta Zveze ŠKIS ter s 2. in 3. sklepom 8. redne seje upravnega odbora Kluba posavskih študentov z dne 11. 10. 2019 razpisujem kandidacijski postopek za volitve svetnika Kluba posavskih študentov v Svet ŠOLS in za svetnika Kluba posavskih študentov v Svet Zveze ŠKIS. Kandidirajo lahko vsi študentje, ki so člani Kluba posavskih študentov s stalnim prebivališčem na območju upravne enote Krško (občini Krško in Kostanjevica na Krki) in imajo za študijsko leto 2019/2020 veljaven status študenta.

Skladno s Statutom Kluba posavskih študentov, Zakonom o skupnosti študentov, Študentsko ustavo, 4. sklepom 8. redne seje upravnega odbora Kluba posavskih študentov z dne 11. 10. 2019 in navodili upravnega odbora sklicujem kandidacijski postopek za organe:

UPRAVNI ODBOR (7 ČLANOV):

  • predsednik/-ica
  • podpredsednik/-ica
  • sekretar/-ka za finance
  • organizacijski sekretar/-ka
  • vodja dijaške sekcije
  • 2 člana/-ici

NADZORNI ODBOR (3 ČLANI)

ČASTNO RAZSODIŠČE (3 ČLANI)

Kandidirajo lahko vsi študentje, ki so člani Kluba posavskih študentov s stalnim prebivališčem na območju upravne enote Krško (občini Krško in Kostanjevica na Krki) in imajo za študijsko leto 2019/2020 veljaven status študenta.

Volitve za svetnika in organe bodo 9. 11. 2019 ob 18. uri  v prostorih Mladinskega centra Krško na občnem zboru Kluba posavskih študentov.

Kandidature morajo kandidati poslati do vključno 26. 10. 2019 s priporočeno pošto na naslov:
Klub posavskih študentov
Cesta krških žrtev 105
8270 Krško
s pripisom “NE ODPIRAJ – Za volilno komisijo.”
Kot pravočasno prispele kandidature se štejejo kandidature, katerih datum odpošiljanja je razviden na ovojnici in ni kasnejši od zgoraj navedenega datuma.

Kandidatura mora vsebovati: popolno izpolnjen in podpisan obrazec, potrdilo o statusu študenta v tekočem študijskem letu (če še ni bilo dostavljeno na klub, če je članstvo že podaljšano pa kopijo veljavne članske izkaznice).

Za organe Kluba posavskih študentov sicer kandidacijski postopek ni predviden, vendar ga zaradi lažje izvedbe volitev vseeno sklicujemo. Če se bodo na dan volitev pojavili kandidati, ki niso oddali kandidature, bo o njihovi možnosti kandidiranja odločal občni zbor. Včlanitev v klub na dan volitev ne bo možna.

Za dodatne informacije smo na voljo na tina.soln@kps-on.net in 040 801 953.

Priponke:
SKLIC VOLITEV SVETNIKOV IN ORGANOV KLUBA POSAVSKIH ŠTUDENTOV

Tina Šoln
predsednica UO KPŠ

Klub posavskih študentov vabi na čistilno akcijo in bograč za vse

Narava se je dodobra prebudila iz zimskega počitka in čas je, da se z njo prebudimo tudi mi. Za svež vstop v pomladne mesece jo moramo najprej očistiti odpadkov in umazanije, ki se je nabrala v času mirovanja, zato vas Klub posavskih študentov vabi, da se v čim večjem številu udeležite tradicionalne KPŠ-jeve spomladanske čistilne akcije, ki jo organizira v sklopu čistilnih akcij v občini Krško.

Letošnja akcija bo potekala v soboto, 6. aprila 2019, z zborom prostovoljcev ob 10.00 pred MLADINSKIM CENTROM KRŠKO. »Za prijetnejši začetek bomo poskrbeli z jutranjo kavo, nato pa se bomo razdelili v skupine in določili območja, ki jih bomo očistili. Predvideno območje čiščenja je od mostu čez Savo v Krškem do Stadiona Matije Gubca. Vsi udeleženci čistilne akcije se bodo ob koncu lahko okrepčali z okusnim bogračem,« dodajajo organizatorji in udeležence pozivajo, da na akcijo pridejo primerno obuti in oblečeni in poskrbijo za svojo varnost z zaščitnimi rokavicami.

Netipične punce s študentskega kluba ali od organizacije literarnih večerov do prenašanja ograj

Marec ni le prvi pomladanski mesec, ampak tudi mesec, ko obeležujemo kar dva praznika, namenjena ženskam. 8. marec je mednarodni dan (delovnih) žena in ob tem prazniku večkrat spregovorimo o emancipaciji spolov, položaju žensk v družbi, nemalokrat se organizirajo različne okrogle mize in pogovorni večeri na to temo, tudi medije 8. marca prevzamejo tematike s tega področja. Ob 8. marcu smo na Klubu posavskih študentov opravili intervju z dvema predsednicama našega študentskega kluba, ki sta klubu predsedovali (oz. mu predsedujeta) v novejši dobi kluba, po njegovi reorganizaciji v letu 1992, celotna zapisa pa objavljamo danes, 25. marca, ko praznujemo materinski dan, saj aktivisti naše predsednike oz. predsednice radi razglasimo za »starše« naših ekip.

Maja Molan, predsednica Kluba posavskih študentov v letih 2001–2003

Postala si prva predsednica Kluba posavskih študentov po njegovi reorganizaciji v letu 1992 in četrta v celotni od leta 1953, ko je bil klub prvič ustanovljen. Danes je delež punc na vodilnih mestih v študentskih klubih bistveno večji kot leta 2001, ko si ti zasedla to funkcijo. Kako ti je uspelo, da si zasedla vodilno funkcijo v takrat pretežno moški populaciji v študentskem organiziranju?

Na volitvah sem imela enega protikandidata, vendar sem ga premagala s precej več glasovi. Zagotovo je k uspehu botrovalo moje udejstvovanje v študentskem organiziranju že v srednješolskih letih – v 3. letniku sem se pridružila takrat ravno nastajajoči Dijaški skupnosti Posavja, kjer sem leto kasneje že postala predsednica. Še kot dijakinja sem se s fanti udeleževala seminarjev na Zvezi Škis, navezala sem stik z Dijaško organizacijo Slovenije (bila sem predsednica Mednarodnega odbora DOS). Vsa ta poznanstva in izkušnje so gotovo pripomogle k temu, da so me ob prestopu iz dijaške sekcije v študentski klub izvolili za predsednico KPŠ. Fantje pod vodstvom Davorja in Robija so takrat obudili in zagnali klub. Res so me vsi lepo sprejeli in vključili v delovanje kluba. Takrat smo imeli redne, tedenske sestanke, ki so bili zelo učinkoviti. In posledično botrovali aktivnosti kluba.

Si se pri svojem vodenju kluba spopadala s kakšnimi težavami, ki so bile posledice tega, da si punca?

Na klubu so se fantje včasih pošalili, da dekleta, ki smo aktivna v študentskih organizacijah pač nismo tipične predstavnice žensk, da smo tiste »one of the guys«. Nikoli pa nisem imela občutka, da bi me resno provocirali, smo super sodelovali.

Te kje niso jemali resno, si se kdaj srečevala s tem, da so te jemali stereotipno – kaj pa dela ženska na takšni funkciji ali da njenega mnenja pa že ne bomo upoštevali, saj kaj pa ženska ve?

Sigurno so bili to drugačni časi kot so danes. Dekleta smo se morala bolj dokazovati, boriti kot fantje. Študentske organizacije so bile takrat bolj »nekaj za fante«. Kot sem že rekla, tu in tam je priletela opazka, da nisem tipična punca, vendar sem vse jemala kot igro, kot del sistema in šla naprej. Kljub vsemu ni bilo nemogoče biti ženska na vodilnem položaju. Leta 2003 sem kariero študentskega organiziranja nadaljevala na Zvezi ŠKIS, najprej kot predstavnica kluba v Svetu ŠOLS, kasneje kot podpredsednica. Aktivna sem bila tudi na ŠOS-u, kjer sem bila v Odboru za visokošolstvo, ki je preučeval uvedbo bolonjskega sistema in podajal predloge ministrstvu.

Danes je v upravnem odboru Kluba posavskih študentov kar 5 punc od 7 razpoložljivih mest. Kakšna pa je bila zastopanost punc na klubu v času tvojega vodenja kluba?

V dijaški sekciji je bil delež punc precejšen, zasedale so tudi mesta predsednic, na klubu in kasneje, ko sem opravljala funkcije na Zvezi ŠKIS in v ŠOS-u, pa sva bili v upravnih odborih zgolj ena do dve, sicer pa so bile aktivne po sekcijah.

Klub si uspešno vodila dva mandata, že prej pa si bila aktivna članica. Ali bi rekla, da si imela kot predsednica večjo ali manjšo podporo aktivistov kot so jo imeli moški pred in za teboj?

S podporo nisem imela težav, punce smo bile v klubu v resnici zaželene. Mislim, da se dekleta niso odločala za vključitev, ker je veljalo, da je to bolj za fante. Punce, ki smo si drznile priti zraven, pa načeloma nismo imele težav.  Je pa res, da se je spolna segregacija malo poznala pri organiziranju projektov, dekleta smo bila bolj za literarne večere, fantje pa so na primer prevzeli pobudo pri ŠROT-u.

In ko študentsko življenje mine, iščeš zaposlitev. Meniš, da se morajo uspešne ženske danes na vodilnih položajih dokazovati bolj kot moški? Zakaj?

Sama sem z iskanjem prve zaposlitve začela v nezavidljivem obdobju. Leta 2007/2008 se je ravno začela recesija, tako da je bilo že nasploh težko priti do službe. Začela sem s kratkočasnimi projektnimi zaposlitvami. Takrat mi izkušnje, ki sem jih dobila na klubu, Škisu, ŠOS-u recimo niso kaj dosti koristile. Šlo je za drugačen pogled na udejstvovanje v študentskem organiziranju. Danes so to kvalitetne reference. Kljub temu ne obžalujem, da sem bila aktivna študentka, vsaka izkušnja me je obogatila. Vedno bolj ugotavljam, da trud pri organizaciji akademskih plesov, Škisovih tržnic, pisanju Zbornika ob 50. obletnici delovanja KPŠ-ja ni bil zaman. Pridobljena znanja in izkušnje mi koristijo še danes.

Sicer pa verjetno drži, da se moramo ženske še vedno bolj dokazovati, vendar pa sem prepričana, da je odvisno, v kateri sferi se želiš zaposliti. Na primer, v javni upravi je danes mogoče celo več žensk kot moških.

Kakšno pa je tvoje mnenje o emancipaciji spolov danes? Se meje spolne segregacije že brišejo ali je pred nami še veliko dela, da bodo ženske enako zastopane kot moški?

Pomembno je, da ugotoviš, kaj te zares veseli, včasih to iščemo skozi vse življenje, veselja se skozi čas tudi spreminjajo. Prepričana sem, da je lahko ženska, ki v sebi odkrije resnično strast do nekega poklica, enako neustavljiva na poti do uspeha kot moški.

Maja je na decembrski prireditvi ob 65-letnici delovanja Kluba posavskih študentov prejela spominsko priznanje častne članice Kluba posavskih študentov, za katero jo je razglasil zbor članov oktobra 2018
Foto: Nejc Pisanski

Tina Šoln, aktualna predsednica Kluba posavskih študentov

V letu 2017 si bila izvoljena na mesto predsednice Kluba posavskih študentov in si prva punca po Maji Molan, ki je s predsedovanjem klubu končala v letu 2003. Čemu pripisati primat fantov v teh 14 letih?

Sama ne bi dejala, da so imeli v teh 14 letih primat na klubu fantje, so le zasedali vodilne pozicije, ki nam bolj ostanejo v spominu in se večkrat pojavljajo v zbornikih in zapisih o zgodovini kluba, zato se fantom pripisuje večjo težo. Tu ima pomembno težo, kako gledamo na zgodovino, ali gledamo zgolj selektivno in zaključimo pri tem, kdo je bil predsednik. Odločitev, da postaneš predsednik takšne organizacije je kompleksnejša, odvisna je tudi od tega, koliko časa za obštudijske dejavnosti ti omogoča študij in nikakor ni pogojevana s spolom. Včasih je v upravnih odborih več fantov, danes nas je več punc, vendar je to zgolj zanimivo naključje. Nikoli ne bomo nikogar odslovili zaradi njegovega spola, saj k sodelovanju v klubu spodbujamo vse – fante, punce, dijake in študente, od tistih, ki študirajo v domačem kraju do tistih, ki so svoj študij našli v univerzitetnih središčih po Sloveniji. Vedno smo veseli, ko se kdo »opogumi« in reče, da ne bi rad bil le obiskovalec naših dogodkov, temveč da bi jih rad tudi soustvarjal. Kluba ni brez aktivnih mladih, ki so za to, da se imamo na koncu vsi dobro, pripravljeni žrtvovati kakšno soboto in priti na sestanek ali sejo ter pripravljati ideje, kako narediti lokalno okolje še prijaznejše mladim.

Se pri svojem vodenju kluba spopadaš s kakšnimi težavami, ki so posledice tega, da si punca?

Na samem začetku predsedovanja sem nekajkrat dobila občutek, da me kdo ne jemlje resno – pa ne v naši ekipi, ampak pri dogovorih s kakšnimi partnerji kluba. Ne vem, če je to posledica tega, da sem punca ali morda tega, da sem bila (velikokrat kar precej) mlajša od njih. So pa kmalu ugotovili, da stojim za odločitvami, ki smo jih dorekli na klubu in da imam dovolj znanja in izkušenj, s katerimi lahko argumentiramo stojim za odločitvami, zato nas je boljše obravnavati kot enakovrednega partnerja in ne kot »mladiče, ki delajo to, ker jim faks ne naloži dovolj dela in nimajo pojma, kaj sploh delajo in o čem odločajo«. Zavedanje, da smo vsi pomembni člani družbe, pa naj bomo to punce ali fantje, študenti ali upokojenci, je ključnega pomena za dobro družbeno življenje, uspešno sodelovanje in konstantno rast kakovosti življenja.

Danes je v upravnem odboru Kluba posavskih študentov kar 5 punc od 7 razpoložljivih mest. Je to dobra popotnica, da v prihodnosti tudi v Posavju na več pomembnih vodilnih funkcijah srečamo ženske?

Ne, menim, da tu ne gre za logično posledico. V medijih velikokrat prebiram misli feministk, ki se pritožujejo čez dejstvo, da je na pomembnih mestih vse premalo žensk, nikoli pa nihče ne vpraša žensk, ali si na teh mestih res želijo biti. Vso otroštvo se otroka pri razvoju spodbuja, da naj bo, kaj si v življenju želi biti, ko pa reče, da bi rad bil trgovec ali natakar, nam to naenkrat ni všeč in jih začnemo prepričevati, da naj gredo na faks in postanejo pravniki ali farmacevti.

Delovanje na študentskem klubu je na splošno drugačno kot potem, ko si v službi in govoriš o vodilnih mestih v kakšnem podjetju. Delujemo v neformalnem vzdušju, nagnjeni smo k sproščenosti in temu, da smo med seboj prijatelji, četudi je nekdo na neki višji funkciji po hierarhični lestvici, se za to ne zmenimo, vsak glas je enako pomemben. Najboljše ideje za programe in projekte pa tako ali tako nastanejo, ko gremo na pivo ali ko kdo ne more spati in potem zjutraj v skupino napiše svojo »noro« idejo.

Veliko govoriš o enakopravnosti vseh članov ekipe Kluba posavskih študentov, pa naj te vseeno malo podrezam. Ali obstajajo kakšne naloge pri delovanju na klubu, ki so še vedno tipično fantovske in tiste, ki jih tipično naredite punce?

Najbolj tipična situacija, ki se je spomnim iz preteklega leta, izhaja iz decembra, ko smo imeli na klubu delovni dan, pa smo punce čistile pisarno, fantje pa so se lotili skladišča, kjer imamo shranjene večje kose, električne kable in podobne zadeve. Ampak so takšne situacije bolj izjema kot pravilo, kar lahko ponazorim s primerom priprav na lanski Festival za mlade ŠROT. Na dan izvedbe projekta dopoldne veliko fantov, ki sicer delujejo v ekipi Kluba posavskih študentov, ni imelo časa, nas je bilo pa veliko punc. Potrebno je bilo razporediti ograje, WC-je, postaviti vojaške šotore. Že tako nam je ponagajalo vreme, saj je lilo kot iz škafa, ura pričetka tonskih vaj je bila vedno bližje, zato smo tudi punce v roke prijele ograje, si v žepe natlačile vezice in pridno pripravljale prizorišče. Po koncu dogodka pa smo vsi v roke vzeli metle in vreče za smeti in se s skupnimi močmi lotili pospravljanja prizorišča. Pa verjamem, da nismo osamljen primer in je tako na veliko klubih, da vsi delamo vse, zato bi si nas marsikdo, ki rad razpravlja o moških in ženskih vlogah v družbi, lahko vzel za zgled. Če bi ponovno poudarila, kako pomembno je sodelovanje in to, da živimo v zavedanju »ko je potrebno delati, delamo«, bi se že preveč ponavljala.

Kakšno pa je tvoje mnenje o emancipaciji spolov danes? Se meje spolne segregacije že brišejo ali je pred nami še veliko dela, da bodo ženske enako zastopane kot moški?

Kot že omenjeno, potrebno je prisluhniti posameznikovim željam in mu omogočiti, da jim sledi. Možnosti za razvijanje kompetenc in družbenega kapitala je danes ogromno, samo moraš videti priložnost in jo izkoristiti. S trdim delom in železno voljo se da »prebiti« do marsikaterega pomembnega mesta v gospodarstvu, javnem sektorju ali politiki. O stanju emancipacije spolov pa verjetno nisem dovolj kompetenten sogovornik z dovolj informacijami, da bi lahko podala kvalitetno ugotovitev ali argumentacijo. So pa na Študentskem klubu GROŠ ob 8. marcu pripravili zanimiv prispevek s področja emancipacije žensk in ga opremili s kar nekaj statističnimi in teoretičnimi poudarki, zato vas v svojem zaključku vabim, da ga preberete.

Tina na prireditvi ob 65-letnici delovanja Kluba posavskih študentov, december 2018
Foto: Jaka Ceglar

Nov urnik uradnih ur KPŠ info točke

KPŠ info točka v Mladinskem centru Krško ima nov urnik obratovanja. Po novem lahko članske ugodnosti koristite od ponedeljka do sobote, in sicer po spodnjem razporedu:

PONEDELJEK – PETEK: 14.00 – 22.00
SOBOTA: 10.00 – 22.00
NEDELJA IN PRAZNIKI: ZAPRTO

Še vedno velja, da lahko gradivo pošljete na mail kps.informator@gmail.com in ga v času uradnih ur natisnjenega prevzamete. V času uradnih ur lahko uredite članstvo (se včlanite oz. podaljšate članstvo), brezplačno tiskate in fotokopirate ter koristite druge ugodnosti, o katerih vas obveščamo preko naših družbenih omrežij.

Sprememba uradnih ur

Do nadaljnjega bodo uradne ure KPŠ info točke potekale po naslednjem razporedu:

PETEK: 15.00 – 20.00
SOBOTA: 10.00 – 15.00

V času uradnih ur lahko uredite svojo članstvo in brezplačno tiskate in fotokopirate. Da zadeve opravite hitreje, lahko gradivo za tisk že pred uradnimi urami pošljete na mail kps.informator@gmail.com in gradivo v času uradnih ur samo prevzamete.

Hvala za razumevanje.

65 LET IZJEMNIH ZGODB IN NEPOZABNIH SPOMINOV KLUBA POSAVSKIH ŠTUDENTOV

Klub posavskih študentov (KPŠ) v letu 2018 obeležuje 65. obletnico delovanja in združevanja posavskih študentov pod eno streho. KPŠ-jevci so skozi celotno leto pripravljali še odmevnejše dogodke in še kvalitetnejši program, izvajali aktivnosti, s katerimi so se želeli še bolj uveljaviti v Posavju in se trudili, da njihovo delovanje spoznajo tudi mlajše generacije. Praznovanje častitljivega jubileja so zaključili minulo soboto, 8. decembra 2018, s slavnostno prireditvijo na Gradu Rajhenburg.

Ekipa Kluba posavskih študentov
foto: Nejc Pisanski

Začetki delovanja največjega študentskega kluba v Posavju segajo v leto 1953, ko je iz potrebe po druženju študentov iz Posavja v Ljubljani in potrebe po reševanju socialnih vprašanj nastal Posavski akademski klub. Osrednja ideja je bila usmerjena v regijsko razvijanje in predvsem na vračanje kadrov iz univerzitetnih središč v Posavje. Prvi projekt v organizaciji ustanoviteljev kluba je bil akademski ples, ki je naznanil novo obdobje v razvoju študentskega življenja v Posavju. Od leta 1953 je klub zamenjal kar nekaj imen – od Posavskega akademskega kluba, do Kluba študentov okraja Novo mesto in Posavskega študentskega kluba do današnjega Kluba posavskih študentov.

V 65 letih se je na klubu zvrstilo nemalo obrazov, ki so skupaj spisali nešteto izjemnih zgodb in ustvarili mnogo nepozabnih spominov. Od uspešnih projektov in dejavnosti do sodelovanj v študentskih demonstracijah in borbe za pravice študentov v lokalnem okolišu. Na Festivalu za mlade ŠROT so se zbrali že 19-krat, drugo leto bo upihnil 20. svečko. Z Mladinskim kulturnim festivalom se vsako leto trudijo, da obudijo staro mestno jedro in pripravijo pestro dogajanje za vse generacije. Letos so šli še korak dlje in začeli stremeti k izpolnjevanju še višjega cilja: da bo MKF nekoč festival, ki bo potekal po celotni krških občini. Ponosni so na tradicijo Kifl fešt, ki jo ohranjajo še naprej, vendar sledijo trendom. Ker se v štajerski prestolnici trenutno izobražuje vedno manj Posavcev, še manj pa na Primorskem, sta ti dve Kifl fešti trenutno na odmoru, upajo pa, da se bosta kmalu ponovno pridružili posavski in ljubljanski ediciji tega dogodka, kjer je kiflov na tone, cviček pa teče v potokih. Skupaj s skupino nadobudnih mladeničev in mladenk iz Posavja so v letu 2016 v Krško in na splošno v širšo dolenjsko regijo pripeljali prvi TEDx dogodek.

Še vedno pa trdijo, da je največji uspeh, ki ga premore organizacija, kot je Klub posavskih študentov, ta, da se vedno znova najdejo nadobudni dijaki in študentje, ki se lotijo organizacije projektov in vodenja Kluba posavskih študentov. V času delovanja na klubu aktivisti ne postanejo samo dobra in utečena ekipa, ki se z lahkoto spoprime še z največjimi izzivi in težavami, ki ji prihajajo na pot. Med aktivisti se stkejo izjemna prijateljstva, ki jih ne prekine konec delovanja na klubu, temveč trajajo za vedno. Hkrati pa aktivno delovanje na klubu posamezniku postreže tudi s celo vrsto izkušenj, kompetenc in znanj, ki jih kasneje uvrščajo med najboljši kader.

foto: Nejc Pisanski

»Za slavnostno obeležitev 65-letnice smo se odločili, ker menimo, da si naš klub to enostavno zasluži. Da se spomnimo na vse bivše predsednike in aktiviste, ki so zaznamovali klubov razvoj in so s tem omogočili, da lahko tudi danes KPŠ pomembno vpliva na družbeno življenje v lokalni skupnosti in v študijskih središčih. Da se spomnimo na vse prijatelje Kluba posavskih študentov, ki še danes omogočajo njegovo nemoteno delovanje, s tem, ko nas podpirajo pri dogodkih in aktivnostih. Da popišemo tudi zadnjih 15 let in nadgradimo dobro delo Maje Molan, ki je leta 2003 pripravila zbornik ob 50-letnici delovanja kluba in v njem podrobno opisala vse od nastanka kluba do njegovih modernih časov, ki trajajo še danes. Je že res, da v zadnjih 15-ih letih klub ni doživel tako drastičnih sprememb kot v prvih 50-ih. Nismo menjali imen, nismo se razdelili na ljubljanski in mariborski del, z Brežicami, Sevnico in Novim mestom, s katerimi smo si v preteklosti delili društvo, pa nas danes povezuje le še Dolenjska regija na Zvezi ŠKIS,« je v uvodnem govoru na sobotni prireditvi povedala predsednica Kluba posavskih študentov, Tina Šoln.

 

foto: Jaka Ceglar

Na dogodku se jim je kot slavnostni govornik pridružil predsednik Študentske organizacije Slovenije, Jaka Trilar, podelili pa so tudi spominska priznanje častnim članom, ki so jih imenovali na zboru članov Kluba posavskih študentov 27. oktobra 2018. Naziv častni član so prejeli: Maja Molan, prva predsednica v moderni eri KPŠ (2001–2003), Rok Umek, predsednik med letoma 2006 in 2010 ter Simon Šoln, predsednik med letoma 2011 in 2015. Naziv častnih članov so podelili tudi Ludvigu Sotošku in Silvu Klemenčiču, ki sta bila na klubu kot predsednik in tajnik aktivna v letih od 1963 do 1965, še danes pa takratne aktiviste na njihove študentske čase spominjata preko veteranskega društva Posavskega študentskega kluba, ki se na druženjih dobiva enkrat letno. V sklopu projekta 65 let KPŠ pa so izdali tudi istoimenski zbornik – v njem je preteklost spremenila v zgodovino aktivistka in podpredsednica kluba Mojca Kranjec.

foto: Nejc Pisanski

Po uradni slovesnosti, ki jo je popestril tudi kulturni program – z glasbeno točko sta nastopila Neža Jurečič in Tadej Kraševec, z recitacijami pa Urban Kranjec in Mihael Mirt, so druženje nadaljevali v kavarni Gradu Rajhenburg, kjer so obujali spomine in dobivali ideje za nove projekte in dejavnosti.

foto: Jaka Ceglar

»Dragi Klub posavskih študentov, zahvaljujem se ti za vse priložnosti, ki si nam jih ponudil. Želimo ti, da še naprej ostaneš mladosten, aktiven in boš še mnogo let ponujal kvalitetno preživljanje prostega časa generacijam, ki odhajajo in prihajajo. Želimo ti veliko zagnanih aktivistov, dobrih projektov in sodelovanj z ostalimi društvi. Vse najboljše za 65. rojstni dan in še na mnoga leta!« je v imenu sedanjih in nekdanjih aktivistov zaključila Šolnova.

Ob zvokih Kreslinove črne kitare se je zaključil Mladinski kulturni festival 2018

Zadnji septembrski dnevi so v Krško prinesli največji jesenski projekt Kluba posavskih študentov v sodelovanju z Mladinskim centrom Krško – Mladinski kulturni festival 2018. Letošnje tridnevno dogajanje je potekalo med četrtkom, 27. 9. 2018 in soboto, 29. 9. 2018. Prvi dan smo se družili v Leskovcu pri Krškem, preostala dva dni pa na tradicionalnih lokacijah, v mestnem parku in na ulici starega mestnega jedra.

Prvi večer Mladinskega kulturnega festivala so obiskovalci napolnili Kavarno Lilija do zadnjega kotička in uživali v potopisnem predavanju o medicinsko-humanitarni odpravi v Zambijo. Dogajanje drugega dne je bilo v znamenju jazz večera z Lovrom Ravbarjem & Fake Orchestro. Tretji festivalski dan pa je v soboto, 29. 9. 2018, s pestrim celodnevnim dogajanjem ponudil nekaj za vsakogar. Pri izvedbi so se organizatorjem – Mladinskemu centru Krško, Mladinskemu svetu Krško, Dijaški skupnosti Posavja in Klubu posavskih študentov tudi letos pridružila še druga posavska društva: PoPasje, Prostor vmes, Grajsko lutkovno gledališče iz Sevnice in Rdeči križ Krško, iz Ljubljane pa je zabavno preživljanje prostega časa v sklopu uličnega nogometa pripeljal Zavod Bob.

Večerno in festivalsko dogajanje sta tudi letos sklenila koncerta. Na odru Mladinskega kulturnega festivala se je najprej predstavila nadobudna mlada zasedba The Mint, za veliki finale letošnjega dogajanja pa se je v Krško vrnil Vlado Kreslin, tokrat z Malimi bogovi. »Veseli smo, da smo lahko ob koncu študijskega premora mladim in vsem ostalim navdušencem nad pestrim dogajanjem v Krškem ponudili festival, ki se razvija in raste iz leta v leto. Čeprav se je komaj končal, pa organizatorji že z veseljem stremimo k letu 2019, ko se ponovno snidemo na Mladinskem kulturnem festivalu,« zaključuje Tina Šoln, predsednica Kluba posavskih študentov.

Foto: Jaka Ceglar

Danes se v Krškem zaključuje Mladinski kulturni festival 2018

Zadnji septembrski dnevi so v staro mestno jedro Krškega prinesli največji jesenski projekt Kluba posavskih študentov v sodelovanju z Mladinskim centrom Krško – Mladinski kulturni festival 2018. Letošnje 3-dnevno dogajanje se je začelo v četrtek, 27. 9. 2018, zaključuje pa se z današnjim celodnevnim dogajanjem in večernim koncertom Vlada Kreslina.

Po več kot uspešnem prvem večeru, ko smo v polni Kavarni Lilija prisluhnili Potopisnemu predavanju o Zambiji, se je včeraj odvil Jazz večer v parku z Lovrom Ravbarjem & Fake Orchestro. Danes pa je na sporedu še zadnje – finalno dejanje letošnjega festivala. Za ta dan smo ponovno združila moči društva iz Občine Krško (Mladinski center Krško, Mladinski svet Krško, Klub posavskih študentov in Dijaška skupnost Posavja), kot vedno pa so se nam pri izvedbi pridružila še nekatera druga posavska društva.

Dnevno dogajanje:

11.00–14.00: Kavarna v parku in DSP-jev brezplačen brunch (izvaja: Dijaška skupnost Posavja)
11.00–18.00: Napihljiv grad za otroke
12.00–13.00: Delavnica za otroke s kano (izvaja: Mladinski center Krško)
13.00–14.00: Delavnica izdelovanja okvirjev za sliko (izvaja: Mladinski center Krško)
14.00–15.00: Delavnica prve pomoči (izvaja: Rdeči Križ Krško)
14.00–2.00: GMT Food truck
14.30–17.30: Ulični nogomet
15.30–16.30: Delavnica zaznavanja sveta: Pasja čutila (izvaja: PoPasje)
17.00–18.00: Lutkovna predstava: Trije prašički (izvajalec: Grajsko lutkovno gledališče Sevnica)

Večerno dogajanje:

21.00: The Mint
23.00: Vlado Kreslin & Mali Bogovi

ZAPORA CESTE

Zaradi dogajanja na ulici je danes in še do nedelje, 30. 9. do 5.00 zaprta Cesta krških žrtev od Picerije Fontana do Hočevarjevega trga. Obvoz je urejen po ostalih cestah starega Krškega, ki bodo normalno prevozne.

Foto: Jaka Ceglar

Klub posavskih študentov išče nove moči: POSTANI KPŠ-jevec/KPŠ-jevka!

Si želiš novih izkušenj in dogodivščin? Te zanima, kaj se plete v ozadju organizacije dogodkov? Bi svoj prosti čas rad/-a preživela na zabaven način, se ob tem veliko naučil/-a, nadvse zabaval/-a in hkrati še aktivno sooblikoval/-a dogajanje v lokalni skupnosti? Če si vsaj na eno izmed vprašanj odgovoril/-a z JA, je ta ponudba ravno zate: Klub posavskih študentov, največji študentski klub v Posavju, namreč išče nove moči! Kako postaneš KPŠ-jevec oz. KPŠ-jevka? Beri dalje.

Klub posavskih študentov (KPŠ) v letu 2018 obeležuje 65-letnico delovanja in združevanja posavskih študentov pod eno streho. Gre za ekipo mladih in zagnanih študentov, ki si želijo aktivnega preživljanja prostega časa, predvsem pa jih druži veselje do organiziranja projektov za mlade. Znotraj KPŠ-ja deluje tudi Dijaška skupnost Posavja (DSP), ekipa vedoželjnih dijakov, ki želijo tovrstne izkušnje pridobiti že v srednješolskih letih.

Na klubu se je od leta 1953 zvrstilo že ogromno generacij aktivistov. Morda sta bila med njimi že tvoj dedek ali babica, starši, starejši prijatelji … Zdaj imaš priložnost, da se nam pridružiš tudi! Medse vabimo mlade, nadobudne in zagnane dijake in študente, ki bi si želeli aktivno sodelovati pri ustvarjanju in bogatenju družbenega življenja mladih v Posavju.

KPŠ stoji za organizacijo mnogih projektov na področju kulture, obštudijskega dogajanja, socialne problematike, humanitarnosti, športa, informiranja ter zastopanja interesov mladih. Zagotovo si že slišal/-a za Festival za mlade ŠROT, Mladinski kulturni festival, Kifl Fešte, mogoče si se udeležil/-a kakšnega predbožičnega izleta ali smučarije, daroval/-a kri v okviru Študentske krvodajalske akcije Častim ½ litra! v Krškem – za vse te in še mnoge druge tovrstne dogodke v Posavju so v prvi vrsti zaslužni KPŠ-jevci. Za izpeljavo takšnih dogodkov je potrebnega veliko truda, vendar občutek, ko se kot del organizacijske ekipe na koncu veseliš uspešno zaključenega projekta, je neprecenljiv.

Pri vseh večjih projektih kluba aktivno sodeluje dijaška sekcija, ki tako prejema znanje in izkušnje od študentskih kolegov. Seveda pa za svoje vrstnike pripravijo tudi čisto svoje projekte – največji med njimi je SemesterFest, pripravijo zdravi zajtrk na kateri izmed posavskih srednjih šol, večere družabnih iger

Tako aktivisti KPŠ-ja kot DSP-ja se ob resnemu delu za projekte tudi zelo zabavajo. V okviru (ne)formalnih druženj, team buildingov in delovnih vikendov se spletejo številna nova prijateljstva.

Če te torej zanima, kako organiziranje študentskega dogodka poteka od ideje do izvedbe, tvoje stalno bivališče pa se nahaja na območju UE Krško, vabljen/-a v našo ekipo. Iščemo nove aktiviste (dijake in študente), ki si želijo pridobiti izkušnje v katerem koli segmentu organiziranja in delovanja v okviru študentskega kluba (samostojno vodenje projektov, PR, marketing, trženje … ). Kot aktivni/-a član/-ica Kluba posavskih študentov tako lahko pridobiš ogromno najrazličnejših izkušenj in kompetenc, vse naučeno pa lahko izkoristiš kot odlične reference pri iskanju zaposlitve.

Če smo te z opisom prepričali, se nam s kratkim sporočilcem javi na mail tina.soln@kps-on.net do konca poletja, mi pa te bomo nato povabili na kakšnega od naših sestankov, kjer se boš že prvič lahko pobližje spoznal/-a z organizacijo dogodkov. 🙂