ZAKON O MALEM DELU? NE, hvala!

MALO DELO BO UVEDENO ZA:

· Študente in dijake

· Brezposelne

· Upokojence

· Tujce in državljane EU

· Druge neaktivne osebe

OMEJITVE, KI JIH PRINAŠA ZAKON O MALEM DELU :

· Mali delavec bo lahko delal največ 720 ur letno (t.j. 15 ur/teden) in niti ure več. Torej za študente ne bo tako kot sedaj - za presežek ur si bil nad davčno olajšavo več obdavčen, nisi pa bil omejen na število ur dela.

· Minimalna urna postavka znaša 3˙5 € bruto, kar je 2˙96 € neto.

· Dvig obdavčitve dela se iz 14 % dvigne na 34˙9 %.Za delodajalca je to več kot 100 % povečanje prispevkov. Dodatno plačevanje prispevkov bo kratkoročno mogoče res olajšalo državno zdravstveno in pokojninsko blagajno, a bo hkrati dodatno obremenilo delodajalce in male delavce do točke, ko bo malo delo predrago, da bi še imelo smisel.

· Študent sam bo plačeval 14˙7 % dajatev -100 zasluženih evrov je bruto znesek. Ko bomo odšteli prispevke, to znese le 85˙3 evra!

· Število malih delavcevv podjetjih je omejeno. Primer: podjetje z do 10 zaposlenimi delavci lahko na mesec najame preračunano 2 mala delavca v polni zaposlitvi ur. Podjetje s 1.000 zaposlenimi pa 9 malih delavcev.

št. zaposlenih v podjetju	max. št. opravljenih ur malega dela na mesec	preračunano št. malih delavcev na mesec s polnim delovnikom
do 10	360	2˙25
od 11 do 30	720	4˙5
od 31 do 50	1080	6˙75
od 51 naprej	1440	9

SLABOSTI ZAKONA O MALEM DELU:

· Mali delavci bodo lahko delo opravljali le 720ur na leto.

· Kljub vplačevanju prispevkov malo delo ne prinaša nobenih socialnih pravic (plačanega dopusta, bolniške, porodniško nadomestilo, regresa, malice, stroškov prevoza, odpovedni rok, itd...).

· Plačevanje v nedogled, kdaj pa pridobitev teh socialnih pravic? Študentsko delo lahko opravljaš dokler imaš status študenta ali dijaka (samo 0˙2 % študentov ga opravlja po 30 letu starosti).

· Malo delo boš mogoče primoran opravljati tudi po diplomi do 99-ega leta starosti, kar pomeni, da te delodajalcu ne bo treba redno zaposliti, ampak boš »mali mezdni delavec« zelo dolgo časa.

· Uvedba zakona bo posledično privedla do manjšega števila štipendijiz naslova koncesij zaradi upada panoge malega dela (že samo iz naslova omejitve malega dela glede na št. zaposlenih v vseh slovenskih podjetjih se bo panoga zmanjšala za približno 35 % glede na stanje študentskega dela v letu 2009).

Predlagatelj zakona ni pripravil nobenih ocen, kako se bo panoga malega dela razvijala po uveljavitvi zakona. Glede na to, da štipendijska politika vpliva na dostopnost izobraževanja, je ključna stabilnost (nenadne spremembe in nepremišljene poteze imajo lahko dolgoročne posledice za tiste, ki bodo računali na štipendije pa jih, zaradi nestabilnosti, ne bodo pridobili). Hkrati pa je bilo ministrstvo že v preteklosti pri štipendijah zelo mačehovsko. Npr. samo v letu 2009 ministrstvo iz naslova štipendij ni razdelilo 16.877.802˙06 €(letno to znaša preko 8.000 povprečnih štipendij). To je samo vnovični dokaz, da pri nas štipendijski sistem ne funkcionira.

Ministrstvo sicer obljublja, da bo iz naslova dajatev od malega dela več sredstev namenjenih za štipendije (odstotek se povečuje s 3 na 5,5 odstotkov), vendar bi ta argument bil resen le, če bi ministrstvo pripravilo realno oceno, od katere osnove (rast/upad panoge malega dela) se bodo ti odstotki obračunavali (trije odstotki od nič so nič, šest prav tako!). Povzeto, obljubljati štipendije od panoge, ki se bo glede na današnje stanje zmanjševala in na drugi strani zadržanih preko 8000 povprečnih štipendij, ki jih ne država ne zna (?) razdeliti, je milo rečeno smešno.

· Ocena minimalnih mesečnih življenjskih stroškov znaša 562 €. Povprečna državna štipendija (prejema jo zgolj 19˙8 % študentov) znaša 174 €. Predvideni mesečni zaslužek za opravljeno malo delo bo znašalo do 240 € (preračunano z najmanjšo urno postavko). Torej bo za preživetje 19˙8 % študentov zmanjkalo 148 €, 80˙2 % študentov pa 322 €.

· Zakon v nobenem delu ne govori o aktivni politiki zaposlovanja mladih, prej obratno. Mladi diplomanti bodo po morebitni spremembi zakonodaje tudi po diplomi lahko delali kot mali delavci, to pa je oblika zaposlitve, ki ne prinaša nobene socialne varnosti, možnosti najema kredita ipd. Še več, preprost izračun pokaže, da bi oseba, ki prejema denarno socialno pomoč in ne dela nič, prejela večji znesek kot oseba, ki bi delala maksimalno število ur malega dela na mesec po povprečni urni postavki. Aktivnega zaposlovanja mladih diplomantov Zakon o malem delu še vedno ne ureja (država bi morala stimulirati zaposlovanje mladih z npr. nižjo obdavčitvijo).

· Uvedba zakona bo privedla do zmanjšanja števila delovnih mest tudi zaradi ekstremno nizkih kvot malih delavcev v podjetjih (npr. Mercator bo lahko imel na mesec največ 9 malih delavcev).

· Preko malega dela bodo na voljo le enostavnejša dela, saj se podjetjem za 90 delovnih dni malih delavcev ne bo splačalo uvajati za bolj strokovna in vsebinsko zahtevna dela.

· Dela bodoslabše plačana (zaradi več kot 100 % podražitve dela za delodajalce, hude konkurence na trgu malih delavcev, ...). Tudi sedanje višje urne postavke bodo padale proti zakonsko najnižje določeni postavki, t.j. 2˙96 € neto.

· Zakon uvaja omejitve tako po dohodku kot po času, tako da bodo najslabše plačani študenti morali svoje delo končati že pri 2131˙2 € (mesečno 177˙6 €) in z njimi preživeti celo leto.

· Zakon zahteva preračunavanje zaslužka na uro tudi tam, kjer je to nemogoče (projekti, anketiranje, prevajanje, ipd.). (Zakon predvideva samo plačevanje po opravljenih urah dela!)

· Malih delavcev podjetja ne bodo mogla najemati glede na potrebe, temveč glede na absolutne omejitvev številu malih delavcev.

· Mali delavci bodo čakali na zaslužek tudi po 45 dni ali več(sedaj študenti in dijaki v 90 % prejmejo zaslužek isti ali naslednji dan po vračilu napotnice). Ukinja se zalaganje zaslužkov s strani študentskih servisov, saj se le te posledično ukinja.

· Mali delavci bodo morali sami izterjevati podjetje, če jim to ne bo izplačalo zaslužka za opravljeno delo.

· Zakon o malem delu ne uvaja večjega nadzora,kot trdi minister Svetlik (ne uvaja večjega števila inšpektorjev in jim ne daje večjih pooblastil). Zakon o malem delu v resnici ne uvaja večjega nadzora na nobenem področju, kvečjemu birokratizira postopke. Zakon prav tako ne uvaja novih mehanizmov nadzora, temveč v njem celo piše, da bo nadzor opravljen na enak način kot do sedaj. Iz tega lahko sklepamo, da se bo delo na črno zaradi večjih omejitev, ki jih zakon prinaša tako za delavce, kot delodajalce, povečalo. Nadzor bi se lahko izboljšal z vpeljavo enotne evidence vpisov, ki jo Študentska organizacija Slovenije zagovarja že vrsto let.

· Mali delavci bodo zelo verjetno morali sodelovati z javno mrežo za zaposlovanje, t.j. Zavodom RS za zaposlovanje, ki je že sedaj preobremenjen, nefleksibilen in verjetno tudi nezainteresiran za opravljanje dodatnega dela posredovanja dela malim delavcem. Že sedaj je bil Zavod RS za zaposlovanje pristojen za posredovanje študentskega dela, a je bil pri tem tako neoperativen, da se ga študenti nismo posluževali.

'POZITIVNA' STRAN ZAKONA O MALEM DELU:

· Prizna se delovna doba za opravljeno malo delo. A kaj to pomeni v praksi? Mali delavec na leto lahko dela do 720 ur, kar preračunano prinese malce več kot 1/3 leta delovne dobe. Za upoštevanega 1,5 leta delovne dobe, bo moral mali delavec delati 4 leta. Vendar pa vlada prav te dni s pokojninsko reformo dviguje upokojitveno starost. Strokovnjaki (npr. Alenka Žnidaršič Kranjc, v Omizju) trdijo, da bomo mladi morali delati polnih 50 ali celo 60 let, do svojega 75 leta. Če bi država resno želela omogočiti delovno dobo, bi lahko to področje uredila tudi v okviru obstoječega študentskega dela.

· V centralno evidenco malega dela se bodo beležile naše delovne izkušnje.A kakšne bodo? Prav gotovo ne strokovne, saj podjetja malega delavca za 720 ur v strokovna dela ne bodo uvajala. Nikjer v zakonu tudi ni eksplicitno jasno, kako se bodo delovne izkušnje sploh beležile, priznavale in uveljavljale.

· Zaradi uvedbe malega dela naj bi se študij skrajšal zaradi manjšega števila fiktivnih vpisov. Toda malo delo nikakor ne more učinkovito odpraviti fiktivnih vpisov. Učinkovita rešitev le-tega bi bila uvedba enotne evidence vpisov, katero pa Študentska organizacija Slovenije zahteva že dolga leta.

ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA SLOVENIJE (ŠOS) OPOZARJA:

· Zakon o malem delu je slabo oblikovana rešitev!

· Zakon je napisan na nerealnih temeljih, površno, brez projekcije učinkov in posledic!

· Zakon pomeni prikrito ukinitev študentskega dela!

· Zakon prikrito ukinja avtonomno študentsko organiziranje! Jasno je, da študentske organizacije (vključujoč klube, zavode in društva) ob morebitnem sprejemu zakona ne bodo mogle delovati, kar pomeni ukinitev zadnje organizirane avtonomije znotraj RS. Na drugi strani tovrstna zakonodaja odpira možnost financiranja političnih podmladkov, s katerimi bi država lažje prevzela nadzor nad študentskim organiziranjem. Država bi se morala zavedati, da s tem študentje in druga javnost izgubimo veliko aktivnosti, ki jih zaenkrat zanje organizira preko 50 študentskih klubov, študentske organizacije, preko 200 društev, zavodov in vsi ostali, ki se financirajo iz naslov študentskega organiziranja. Pod vprašaj obstoja se postavijo tudi prodajalne bonov, študentske svetovalnice, delovanje najstarejšega evropskega študentskega radia - Radia Študent, Kluba K4, Študentske založbe, Fundacije Študentski tolar, številni tradicionalni in uveljavljeni dogodki kot so Škisova tržnica, Majske igre idr.

· Zakon prinaša prikrito elitizacijo visokega šolstva! Študij si bodo lahko privoščili le še otroci bogatih staršev.

· Študij ni privilegij, študij je pravica!